Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Braslovče, Občine Laško, Občine Polzela, Občine Štore, Občine Tabor, Občine Tabor, Občine Vransko in Občine Žalec (MIR) z namenom preventivnega delovanja obvešča, da se nanje pogosto obračajo občani, ki jih moti smrad kot posledica kurjenja odpadkov v okolju.
Glede na čas v katerem živimo, je ekologiji in varstvu okolja potrebno nameniti veliko večjo vlogo in tako tudi v zvezi tega drastično spremeniti miselnost in ravnanje. Zaradi tega tudi Evropske direktive narekujejo in opravičujejo prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju, ki trenutno velja v Sloveniji.
Sezone požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi toplih in suhih pomladi in jeseni podaljšuje. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare največkrat zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena.
Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda in da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej moteče v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov, toksični in karcinogeni.
Strokovnjaki opozarjajo, da ima kurjenje rastlinskih ostankov negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. Pri kurjenju organske mase so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki ni značilna. Visoka temperatura povzroča, da poleg mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo s težavo, predvsem pa z višjimi stroški, znebili. Površina sicer po sežiganju z zakasnitvijo ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti bistveno slabša.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekateri posamezniki celo ob razglašeni določeni stopnji požarne ogroženosti, le-te ne spoštujejo in tako s kurjenjem ogrožajo življenja ljudi, živali, naravno okolje in premoženje.
Kaj velevajo predpisi?
Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih in občinski predpisi v določenih občinah, so le nekateri izmed predpisov, ki konkretno za posamezna specifična področja določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju.
Uredba o odpadkih določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej, ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. Navedeno lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe. Od leta 2022 je uzakonjena prepoved kurjenja odpadkov na prostem.
V skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata obdelava pomeni kompostiranje, anaerobno razgradnjo, mehansko-biološko obdelavo ali katerikoli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati.
Zelenega vrtnega odpada (npr. odpadno vejevje, trava, listje, rože, plevel, gnilo sadje ipd.) NI dovoljeno kuriti. Tovrstne odpadke je potrebno kompostirati ali pa odpeljati v zbirni center.
Prav tako ni dovoljeno kuriti plastike, papirja ipd. Tovrstne odpadke je potrebno odložiti v ustrezen zabojnik.
Kršitev prepovedi kurjenja na prostem Uredba o odpadkih obravnava kot težji prekršek za imetnike odpadkov - za fizične osebe je predpisana globa od 500 do 4.500 €, za pravne osebe pa od 10.000 do 30.000 €.
Ravnanje s komunalnimi odpadki nadzira MIR. Vsako leto prejmemo več prijav glede kurjenja odpadkov v okolju, v strjenih naseljih, zlasti v spomladanskem in jesenskem času.
Občinski predpisi v naravnem in bivalnem okolju prepoveduje netenje in prenašanja ognja ter sežiganje materialov, ki povzročajo motenje okolice in obremenjevanje okolja. Prepovedano je tudi vsakršno sežiganje in odlaganje komunalnih odpadkov na območju občine.
Globa za fizično osebo za nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki znaša 100 €.
Kurjenje, sežiganje in uporabo odprtega ognja v naravnem okolju nadzirajo pristojni inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V primeru, da se v naravnem in bivalnem okolju kurijo odpadki, kot npr. odpadne gume, odpadna plastika, odpadna embalaža itd., je za ukrepanje pristojna inšpekcija za okolje Inšpektorata RS za okolje in energijo.
Če občani zaznajo kurjenje odpadkov v naravnem okolju, naj o tem obvestijo Inšpektorat RS za okolje in energijo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (požarna inšpekcija) ali občinski inšpektorat, pokličejo pa lahko tudi Regijski center za obveščanje (112) ali policijo (113), ki bosta o dogodku obvestila vse pristojne za ukrepanje.
