Vsako leto 8. avgusta, že od leta 2002, na pobudo Mednarodne fundacije za dobrobit živali obeležujemo Svetovni dan mačk, ki je namenjen ozaveščanju o odgovornem ravnanju z eno najpogostejših, a pogosto tudi najbolj prezrtih vrst hišnih živali – z mačkami.
Ta dan ni le za ljubitelje mačk, temveč tudi priložnost za razmislek o vseh tistih mačkah, ki so zavržene, izgubljene, zanemarjene in zapuščene. Zato je odgovorno lastništvo temeljni korak k reševanju teh težav.
Odgovorno lastništvo je več kot le hrana in ljubezen
Odločitev za lastništvo mačke naj ne bo impulzivna. Žival ni predmet, temveč čuteče bitje z lastnimi potrebami in pričakovano življenjsko dobo, ki lahko presega 15 let. Odgovoren lastnik mora poskrbeti za:
● količinsko in kakovostno ustrezno prehrano,
● veterinarsko oskrbo ob poškodbah in bolezni,
● sterilizacijo oziroma kastracijo, redno odpravo parazitov, označitev z mikročipom, preventivna cepljenja,
● varnost in primerno okolje,
● dovolj gibanja, primerno igro in možnosti izražanja naravnih vedenj,
● primerno oskrbo tudi ob spremenjenih okoliščinah (dopust, selitev, bolezen ali smrt lastnika).
Mnoge mačke končajo zanemarjene ali zapuščene prav zaradi nepremišljenih odločitev, pomanjkanja informacij ali neodgovornega odnosa posameznikov. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je bilo v letu 2024 v slovenska zavetišča sprejetih nekaj manj kot 11.500 mačk!
Sterilizacija: ključen ukrep za zmanjšanje trpljenja
Eden največjih vzrokov za veliko število zapuščenih mačk in njihovo množično trpljenje je nenadzorovano razmnoževanje. Ena sama nesterilizirana mačka in njeni potomci lahko v nekaj letih prispevajo k rojstvu več sto mladičev. Veliko teh nikoli ne dočaka niti odrasle dobe, kaj šele visoke starosti – mnoge končajo pod kolesi avtomobilov ali poginejo od bolezni, parazitov in lakote.
Sterilizacija (pri samicah) in kastracija (pri samcih) sta varna in rutinska veterinarska posega, ki zmanjšujeta število zapuščenih mačk, poleg tega pa imata dokazano tudi zdravstvene prednosti:
● zmanjšano tveganje za prenos bolezni oziroma okužb, kot sta levkoza in mačji aids,
● manjša agresivnost, s tem manj pretepov in ugriznih ran,
● zmanjšano tveganje za določene oblike raka (na maternici, mlečnih žlezah in modih).
Mikročipiranje koristno in po novem obvezno
Označevanje mačk z mikročipom je omogočeno že dolgo, po novem pa bo postalo obvezno za vse lastnike mačk. Tako določa novela Zakona o zaščiti živali, ki je bila sprejeta konec julija in bo v kratkem stopila v veljavo.
Označevanje mačk z mikročipom je ključno iz več razlogov:
● omogoča hitro identifikacijo izgubljene mačke in vrnitev lastniku,
● omogoča lažje sledenje podatkom o številu mačk na nekem območju in načrtovanje preventivnih ukrepov,
● bistveno pomaga zavetiščem pri obravnavi najdenih in nikogaršnjih živali,
● dolgoročno povečuje odgovornost lastnikov.
Lastniki bodo lahko registracijo mačk uredili v prehodnem obdobju do 1. 1. 2027, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi predvidelo tudi sredstva za sofinanciranje.
Kako lahko pomagamo?
Poleg zgoraj omenjenih napotkov za lastnike oziroma skrbnike mačk, lahko koristno pripomorejo k boljši dobrobiti mačk tudi ostali. Pomagamo lahko tako da:
● pravočasno obvestimo pristojno zavetišče, ko najdemo izgubljeno, zavrženo ali prostoživečo mačko,
● podpremo lokalno zavetišče ali nevladno organizacijo z donacijo hrane,
● opozorimo o pomenu odgovornega lastništva svoje sorodnike, prijatelje in sosede,
● se odločimo za posvojitev muce iz zavetišča, ko razmišljamo o novem štirinožnem družinskem članu.
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije ob Svetovnem dnevu mačk pozivajo javnost, da po svojih zmožnostih z ozaveščanjem, informacijami, podporo in aktivnim delovanjem prispevajo k bolj odgovornemu odnosu do mačk.
*povzeto po sporočilu za javnost Zveze za živali
