Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter KGZS opozarjata na pojav bolezni modrikastega jezika. Gre za bolezen živali, ki lahko povzroči resne zdravstvene težave pri prežvekovalcih in gospodarsko škodo. Zato je pomembno, da rejci poznajo znake bolezni ter pravočasno ukrepajo.
Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Konji in prašiči niso dovzetni. Čeprav bolezen najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci in ima pomembno vlogo pri širjenju bolezni.
Za bolezen so značilne spremembe na ustni in nosni sluznici ter na roževini parkljev. Povzroča jo virus, ki ga prenašajo nekatere vrste krvosesnih mušic rodu Culicoides.
Več o bolezni in preventivnih ukrepih si lahko preberete na spodnjih povezavah (vir: UVHVVR):
Potrjena bolezen modrikastega jezika - kako ubranite svojo živino?
Veterinarska postaja Laško še dodaja:
Bolezen modrikastega jezika (BTV) je virusna bolezen, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci. Navadno najbolj prizadene ovce, govedo pa predstavlja glavni rezervoar virusa, kar je pomembno z vidika samega širjenja. Značilne spremembe pri živalih so predvsem na ustni in nosni sluznici, lahko tudi na roževini parkljev. Samo bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesnih mušic.
Inkubacijska doba , po piku je 4-5 dni.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je julija letos uradno potrdila bolezen modrikastega jezika pri nas (serotip 8).
Pri večini živali, predvsem pri ovcah, se bolezen kaže z značilnimi kliničnimi znaki, nekatere lahko tudi poginejo. Pri govedu bolezen navadno poteka v nekoliko blažji obliki, lahko tudi brez posebnih kliničnih znakov.
Ob pojavu bolezni posebnih ukrepov ni, prav tako ne specifičnega zdravljenja, ki je zgolj simptomatsko
Masovnega cepljenja živali v Sloveniji ne bodo izvajali, možno pa je individualno cepljenje na željo rejca, ki pa stroške cepljenja krije sam.
Posledično je trenutno najpomembnejše, da so rejci seznanjeni s pojavom bolezni, ter da izvajajo ustrezne preventivne biovarnostne ukrepe. Potrebno je izvajanje ustrezne dezinsekcije živali kot tudi same okolice (hlevi, gnojne jame). V veterinarskih ambulantah so na voljo posebni pripravki, dezinsekcijska in repelentna sredstva, v obliki kožnega poliva, ki se individualno nanesejo na posamezno žival, ter pripravki v obliki tekočine in praška, za pripravo raztopine, s katero se opravi dezinfekcija sten, stropov in tal, torej površin, kjer se zadržujejo krvosesni insekti in prihajajo v stik z živalmi.
