V četrtek, 5. februarja, je v Kulturnem centru Laško potekala osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni večer je bil posvečen kulturi kot eni temeljnih vrednot skupnosti ter ljudem, ki jo s svojim delom, ustvarjalnostjo in vztrajnostjo vsakodnevno ohranjajo in razvijajo.
Prireditev se je začela s slovensko himno v izvedbi Sare Lešnik, sledil pa je uvodni nagovor, v katerem je bilo poudarjeno, da se ob kulturnem prazniku ne spominjamo le velikih ustvarjalcev preteklosti, temveč se ozremo tudi v sedanjost. Kultura je bila predstavljena kot neviden, a trden temelj skupnosti – kot prostor jezika, spomina, identitete in pogleda v prihodnost. V Občini Laško ima kultura poseben prostor, saj ne živi le na odru ali v knjigah, temveč v društvih, pesmi, običajih, vztrajnosti posameznikov in v skupnem delu generacij. Prav tem ljudem se je večer poklonil.
Slavnostni govornik letošnje proslave je bil Avgust Aškerc, sorodnik pesnika Antona Aškerca, čigar ime in zapuščina sta globoko vtkana v kulturno identiteto Laškega. Anton Aškerc ni bil le pesnik, temveč tudi mislec in opazovalec družbe, človek, ki je s svojo besedo znal nagovoriti ljudi jasno, pogumno in iskreno. Njegova poezija še danes odpira vprašanja o svobodi, skupnosti in odgovornosti posameznika, zato ostaja živa tudi v sodobnem času. Posebno simboliko je imel njegov nastop tudi zato, ker je Občina Laško leto 2026 razglasila za Aškerčevo leto. Program je bil obogaten z recitacijo Aškerčeve pesmi Potok in morje, plesno točko ter glasbenimi nastopi.
V nadaljevanju prireditve so bila podeljena priznanja zlati možnar, ki simbolizirajo zvestobo tradiciji, ohranjanju ljudske kulture in skupnostnemu delovanju. Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar je letos odločil, da podeli dva zlata možnarja. Priznanji je podelil predsednik Zveze Možnar Mitja Moškotevc.
Prejemnica prvega zlatega možnarja je Magdalena Stopinšek, ki že več kot dve desetletji z izjemno predanostjo vodi Kulturno društvo Prežihov Voranc Jurklošter. Njeno delo presega zgolj organizacijske okvire, saj s svojim znanjem, energijo in jasno vizijo pomembno umešča Jurklošter na etnografski zemljevid Slovenije. Ključno vlogo ima pri ohranjanju in obujanju ljudskih običajev, kot so prikazi spravila lesa, pridelave kruha ter projekti, ki poudarjajo pomen lesa in gozdarstva kot temeljne identitete kraja. Dolgoletno skrbi tudi za srečanja jurkloštrskih pevcev in godcev ter za prenos ljudske pesmi na mlajše rodove. S svojo vztrajnostjo, odprtostjo in čutom za ljudi pomembno bogati kulturno življenje skupnosti, njeno delo pa ima trajen vpliv in predstavlja dragocen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.
Drugi prejemnik zlatega možnarja je Stanko Hrastnik, ustanovni član in dolgoletni steber Konjerejskega društva Vrh nad Laškim. Že več kot 25 let s svojim delom, znanjem in zgledom soustvarja etnološko kulturno dogajanje v občini. Aktivno je sodeloval pri številnih prireditvah, ki obujajo stare kmečke običaje – od blagoslovov konj, kmečkih iger in prikazov opravil do urejanja prizorišča pri Kozolcu na Slogih. Prav po njegovi zaslugi je tam nastal prostor, ki danes predstavlja pomembno kulturno in etnološko središče. S svojo predanostjo dokazuje, kako dragocena je vztrajna in odgovorna skrb za dediščino naših prednikov.
Drugi del prireditve je bil namenjen podelitvi Aškerčevih priznanj, najvišjih priznanj na področju kulture v Občini Laško. Leto 2026, razglašeno za Aškerčevo leto, daje tem priznanjem še poseben pomen, saj jih prejemajo posamezniki, ki Aškerčevo misel o kulturi, jeziku, svobodi in odgovornosti udejanjajo v praksi. Priznanja je podelil župan Marko Šantej.
Prejemnica Aškerčevega priznanja je Brigita Kovač, ki že več desetletij pomembno zaznamuje ljubiteljsko kulturno dejavnost v Laškem, predvsem na področju folklore. Kot dolgoletna članica in vodja folklornih skupin pri Kulturnem društvu Anton Tanc Marija Gradec skrbi za prenos plesnega in pevskega izročila na mlajše generacije. Njeno delo odlikujejo predanost, izrazit pedagoški čut in izjemna energija, s katero navdihuje tako otroke kot odrasle. Folkloro razume kot živo dediščino, ki povezuje skupnost in krepi identiteto prostora, s svojim delovanjem pa uteleša vrednote Aškerčeve zapuščine – zvestobo kulturi, jeziku in ljudem.
Aškerčevo priznanje je prejel tudi Primož Oberžan, vsestranski glasbeni ustvarjalec, raziskovalec zvoka in avtor, ki s svojim delom presega žanrske in umetniške meje. Kot član kolektiva The Stroj in samostojni ustvarjalec je prepoznaven tako doma kot v mednarodnem prostoru. Njegovo ustvarjanje temelji na raziskovanju zvoka, ritma in materiala ter odpira nove poglede na sodobno glasbeno umetnost. Pomembno pa je tudi njegovo vključevanje v lokalno kulturno okolje Laškega, kjer s projekti in sodelovanji bogati kulturni utrip kraja. S svojo ustvarjalno drznostjo in umetniško integriteto dokazuje, da je sodobna umetnost pomemben del kulturne identitete skupnosti.
Tretji prejemnik Aškerčevega priznanja je Gašper Salobir, vrhunski glasbenik, dirigent in umetniški vodja Laške pihalne godbe. S svojim strokovnim znanjem, vizijo in predanostjo pomembno prispeva k razvoju godbeništva in glasbene kulture v Laškem. Pod njegovim vodstvom se godba uspešno povezuje z lokalnim okoljem, mladimi glasbeniki in širšim slovenskim kulturnim prostorom. Posebno pozornost namenja kakovosti izvajanja, sodobnim pristopom ter prenosu znanja. Njegovo delo odraža Aškerčevo misel o kulturi kot prostoru rasti, odgovornosti in ustvarjalne svobode.
Zaključek proslave so zaznamovali glasbeni nastopi, v katerih so sodelovali vokalisti, pianisti ter mladi godalci Glasbene šole Laško – Radeče. V zaključnih besedah je bilo poudarjeno, da je kulturno okolje Občine Laško izjemno raznoliko in bogato – od ljudske pesmi do sodobne umetnosti, od ohranjanja običajev do drznih ustvarjalnih prebojev.
Slavnostni večer je bil lep opomin, da kultura živi tam, kjer so ljudje, ki ji verjamejo. Naj bo Aškerčevo leto priložnost, da kulturo ne le obeležujemo, temveč jo tudi živimo – z odprtostjo, pogumom in spoštovanjem.
