V torek, 6. februarja, smo že pred slovenskim kulturnim praznikom v Kulturnem centru pripravili proslavo, s katero smo se poklonili našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu.
Podeljena so bila občinska priznanja Antona Aškerca za najvišje dosežke na področju kulture in priznanja zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti.
Kulturni program so pripravili učitelji Glasbene šole Laško – Radeče, slavnostna govornica je bila Špela Kuralt, novinarka Dela in letošnja nagrajenka za izjemno delo.
V uvodu nas je s himno pozdravila ženska vokalna skupina, nato je nastopila slavnostna govornica Špela Kuralt, ki je doživeto povzela današnje stanje v sodobnem svetu. "Sami se odločimo ali bomo na družbenih omrežjih brali vsebine, ki so kritično in pravilno slovnično napisane ter vsebujejo preverjene informacije ali pa bomo izbrali tiste vsebine, ki vsebujejo nepreverjene informacije in se nanašajo le na govoričenje," je bila kritična do vsebin na spletu. Vsekakor pa je zajela bistvo kulture tudi s tem, ko se je osredotočila na njeno definicijo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, na katerega se premalokrat spomnimo, da bi ga vzeli v roke.
Priznanja Antona Aškerca je podelil župan Marko Šantej, in sicer so bili letošnji prejemniki s kulturnega, s področja zborovskega petja in z literarnega področja. To so:
Anja Radaljac, magistra primerjalne književnosti in literarne teorije, je odlična literarna ustvarjalka in perspektivna mlada kritičarka. Literarno ustvarjanje jo spremlja od malih nog, z njim je nadaljevala v študentskih letih in tudi pozneje. Pred dopolnjenim 30. letom je že izdala dva romana, Polko s peščenih bankin leta 2014 ter esejistični roman Puščava, klet, katakombe leta 2016. Leta 2022 je izdala tretji roman Punčica, ki je bil nominiran za nagrado kresnik in izbran za Fabulin izbor 2023.
Odlikuje jo brezkompromisnost in konceptualna suverenost v literarni kritiki. Komisija, ki ji je podelila 26. Stritarjevo nagrado za mlado literarno kritiko leta 2023, jo opisuje kot kritičarko, ki je že pred leti prevprašala stanje medlega izogibanja sodbam in zadovoljne povprečnosti esteticizma. Njena besedila so analitično napeta, z izdelanim stališčem in brez nepotrebnega obnavljanja vsebine ali stranpoti, na katere kritika pogosto zahaja.
Alenka Štigl, profesorica glasbene pedagogike in organistka, ki je svoje znanje delila in še deli tudi z različnimi zbori in zasedbami med njimi so Moška vokalna skupina z Vrha nad Laškim, Društvo invalidov ŽPZ Rimljanke, MoPZ Antona Aškerca Rimske Toplice, MVS Fantje z Razborja, MePZ Spev Zidani Most, MePZ sv. Janeza Krstnika Razbor, MPZ Žarek in OPZ Sončki Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Z zbori sodeluje na revijah v organizaciji JSKD, z OPZ Sončki se redno uvrščajo na regijski in državni nivo. Je mentorica učencem na tekmovanju »Slovenska glasbena olimpijada«, mentorica pri projektu »Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«, bila je tudi mentorica šolska banda AART.
Vsako leto na šoli organizira koncert »Veselo v december«, kjer sodelujejo vse glasbene zasedbe. Eno izmed mentorskih vlog je prevzela pri glasbeno-scenski predstavi »Vrnitev na otok«, ki je meseca maja 2023 Kulturni center Laško napolnila kar 6 krat. Zaveda se tudi pomembnosti dodatnega izobraževanja na zborovskem področju in področju vokalne tehnike, zato opravlja razne tečaje, tudi sama obiskuje ure solopetja. Leta 2018 je prejela zlato Gallusovo značko za več kot 30-letno zborovsko udejstvovanje, letos pa mineva 20 let Alenkinega aktivnega / srčnega / predanega profesionalnega posvečanja glasbeni umetnosti in zborovskem petju.
Karel Krašek, se je pridružil Moškemu pevskemu zboru Laško leta 1964 in bo tako letos dopolnil 60 let pevskega delovanja v zboru. Kot odličen drugi tenor je bistveno prispeval k visoki kakovosti zbora ter sodeloval na številnih lokalnih, regijskih in državnih prireditvah ter tekmovanjih, kjer je zbor dosegal visoke ocene. Poleg pevskega talenta je Karel Krašek tudi dolgoletni predsednik nadzornega odbora v zboru, ki ga odlikujejo tudi osebne vrline, kot so tovarištvo, povezovalnost in dobrovoljnost. Poleg tega je bil na področju pevske kulture dolga leta dejaven tudi v skupini ljudskih >Martini<, ki je delovala v okviru KUD Rečica.
Zlati možnar
Zlatega možnarja sta podelila predsednica Programskega sveta Etno odbora Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar Urška Knez ter predsednik Zveze Možnar Mitja Moškotevc. Prejela ga je:
Cvetka Flisek, članica KD Trobni Dol že več kot 20 let, ki aktivno prispeva k ljubiteljski kulturi v dramski, pevski in etnografski sekciji. Svojo vlogo v društvu izpolnjuje z predanostjo, odgovornostjo in uspešnostjo ter se aktivno vključuje tudi v druga društva v Krajevni skupnosti Šentrupert.
Neprekinjeno se posveča etnografski dejavnosti, pridobiva znanje iz prakse in izkušnje od starejših članov. S svojim znanjem o starih orodjih prenaša pozabljene veščine na mlajše generacije ter skrbi za ohranjanje kulturnega spomina. V občini Laško je nepogrešljiva v vsakem etnografskem projektu, prisotna pri prikazih starih običajev, Pivu in Cvetju, Guštfestu ter prikazih matičnega društva in drugih organizacij. Zaradi njenega dolgoletnega prispevka k ohranjanju ljudske dediščine si gospa Cvetka Flisek zasluži priznanj zlati možnar.
Foto: Maja Štih
