Dolgotrajna oskrba v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi, ki zahtevajo nujno ukrepanje. Prilagoditev zakonodaje, izboljšanje načrtovanja in povečanje sredstev so ključni koraki za zagotovitev ustrezne oskrbe starejših in drugih, ki potrebujejo pomoč. Na to temo je v zadnjem času vse več posvetov.
Dolgotrajna oskrba v Sloveniji je ključnega pomena za zagotavljanje dostojanstvenega življenja starejših in drugih, ki potrebujejo pomoč. Prebivalstvo Slovenije se hitro stara. Povprečna starost se je od leta 1991 do 2023 dvignila iz 35,9 na 44,1 leta. Projekcije kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev Slovenije zmanjšalo za 7,8 %, medtem ko se bo število starejših od 65 let povečalo za 37,7 %. To predstavlja velik izziv za sistem dolgotrajne oskrbe, saj bo potrebno prilagoditi storitve in infrastrukturo za vse večje število starejših. Trenutno Slovenija namenja 741 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, kar predstavlja 1,42 % BDP. V sistem je vključenih 72.222 prejemnikov storitev, pri čemer 72,9 % sredstev pokriva zdravstveni del oskrbe.
Povečanje potreb po oskrbi, pomanjkanje izvajalcev in vedno večji pritisk povpraševanja so glavni izzivi dolgotrajne oskrbe. Uporabniki in njihovi svojci se soočajo z visokimi finančnimi stroški, pomanjkanjem socialne zaščite, informacij in podpore neformalnim izvajalcem. Zapletena zakonodaja in številni administrativni postopki dodatno otežujejo uveljavljanje pravic. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni ustrezno načrtovalo tega področja, kar je razkrilo tudi poročilo Računskega sodišča iz leta 2019, da so bili načrti neustrezni, cilji in ukrepi nejasno določeni, podatki o potrebah in razpoložljivih kapacitetah pa pomanjkljivi. Uporabniki storitev pomoči na domu so v slabšem položaju v primerjavi s tistimi v institucionalnem varstvu, saj država ni zagotovila enakomerne dostopnosti in standardov oskrbe.
