Page 26 - Laski_Bilten_st78-2020_NR
P. 26

KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

                                   ZGODBE IZ

                                   DOMOZNANSKE

                                   KAMRE




       Čitalnica v Laškem trgu 1869–1871

         V letošnjem letu bomo v nadaljevanjih predstavili zgodbo iz
       Kamre o Čitalnici v Laškem trgu. Lani smo namreč v kraju in
       še posebej v knjižnici obeležili 150 let laške čitalnice. Ob tem je
       nastala razstava, zbrana je bila literatura o čitalnici in čitalniški
       dokumenti, napisanih je bilo več krajših prispevkov, objavlje-
       nih v Laškem biltenu, ter izvedenih nekaj prireditev, posveče-
       nih obletnici, vključno z odkritjem spominske plošče na hiši na
       naslovu Aškerčev trg 1, kjer je v takratni Slančevi hiši delovala
       prva laška čitalnica.
         Zbrano in urejeno gradivo je bilo vir za oblikovanje vsebin na
       portalu Kamra, ki kot takšne zaokrožujejo naše védenje o prvi
       predhodnici javnega knjižničarstva v našem kraju. V predsta-
       vljeni zgodbi na Kamri je laška čitalnica najprej postavljena v
       širši okvir čitalništva na Slovenskem, ki se je razmahnilo v 60.
       letih 19. st. V teh letih so v Laškem trgu že potekale posamične
       čitalniške prireditve in tudi sicer je bilo čitalniško-taborsko gi-  »Volitev pravega odbora narodne čitalnice laške, dan 26. september 1869«
       banje do neke mere prisotno v našem kraju.                   naslednjih predhodnic današnjih knjižnic v Laškem do druge
         Za našo zgodovino najpomembnejši datum pa je dan ustano-   svetovne vojne, začenši z Bralnim društvom iz l. 1893.
       vitve laške čitalnice, 26. september 1869, ko je bil izvoljen prvi   Prva laška čitalnica je s svojim delovanjem pomembna za
       odbor čitalnice in s tem na laških trških tleh ustanovljeno prvo   našo lokalno zgodovino. Kot predhodnica tudi sedanje knji-
       narodno društvo «Čitalnica”. Za predsednika so izvolili zdrav-  žnične dejavnosti si je že takrat prizadevala, da bi se lokalna
       nika Urbana Žnideršiča, za podpredsednika duhovnika Dra-     skupnost izobraževala, osveščala in kulturno udejstvovala. Njen
       gotina Ripšla, za tajnika in blagajnika trgovca Andreja Elsba-  osnovni namen pa je bil spodbujanje branja v slovenskem je-
       cherja ter za knjižničarja priznanega nadučitelja Antona Flisa.   ziku, spodbujanje uporabe slovenščine na sploh in utrjevanje
       Nastanku laške čitalnice in njenemu začetnemu delovanju na-  narodne zavesti. V določenem smislu so vse to temeljne naloge
       menjamo posebno pozornost. Ob tem predstavljamo tudi origi-  splošnega knjižničarstva še danes. Zato je prav, da se z zgodovi-
       nalne dokumente Čitalnice, ki jih hrani Muzej Laško. Sledi pog-  no čitalnice seznanjamo in v različnih obdobjih oživljamo njen
       lavje o delovanju čitalnice, ki se je žal prenehalo po dveh letih, v   velik pomen.
       precejšnji meri tudi zaradi nemških pritiskov. V posebnem po-  Lepo vabljeni k branju tudi v naslednjih številkah biltena in
       glavju se ukvarjamo z imenitnimi častnimi člani laške čitalnice,   na portalu Kamra.
       večinoma  pomembnimi  slovenskimi izobraženci  tistega  časa,                                  Prispeval: Matej Jazbinšek
       zaslužnimi za narodni preporod. Seveda nekaj pozornosti na-                       Originalni dokument hrani Muzej Laško
       menimo tudi dogodkom, ki so bili lani izvedeni ob 150-letnici                          Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
       čitalnice. V zadnjem poglavju na kratko povzamemo zgodovino                                           Vir: www.kamra.si




          ALBUM LAŠKEGA                                                                od koder je prišel v Sv. Miklavž nad La-
                                                                                       škim. Tu je deloval v letih 1854–1859.
          200-letnica rojstva Dragotina                                                Potem je bil vojaški duhovnik, župnik
          Ripšla, duhovnika, narodnega                                                 v Loki pri Zidanem Mostu in v Vidmu
                                                                                       ob Savi.
          prosvetitelja in kronista
                                                                                          Že kot študent je aktivno deloval
            Dragotin Ferdinand Ripšl se je ro-                                         v narodno prebujevalnem smislu. L.
          dil 1. 9. 1820 pod Rifnikom v Šentjur-                                       1850 zasledimo njegove prispevke v
          ju. Oče je bil učitelj. Gimnazijo je obi-                                    Drobtinicah, zborniku poljudnih član-
          skoval v Celju. Filozofijo je študiral v                                     kov za mladino in starejše bralce, ki
          Gradcu, teologijo pa v Celovcu, kjer je                                      ga je zasnoval Anton Martin Slomšek.
          bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan                                         L. 1859 je s pomočjo rojakov Gustava
          je služboval na Vranskem, v Slovenskih                                       in Benjamina Ipavca na Dunaju izdal
          Konjicah, pri Sv. Križu v Rogaški Slati-                                     zbirko pesmi Pesmarica za kratek čas.
          ni, v Rojeh v Labotski dolini, v Št. An-                                     Pesmi sta uglasbila brata Ipavec, ra-
          dražu v Labotski dolini in v Brežicah,                                       zen dveh, za katere je napev prispeval




       26
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31